Vse, ki se srečujete s stresom, tesnobo, paničnimi napadi,
težavami v odnosih in si želite spremembe pri sebi
in v odnosih vabiva v novo podporno skupino.
Namen skupine je medsebojna podpora vseh članov, delo na sebi, prepoznavanje delovanja in izražanja sebe v skupini,
iskanje novih načinov reševanja težav in obvladovanja čustev ter psihoedukacija.
Skupinska terapija je glede na naravo vaše težave lahko idealna izvira za reševanje vaših skrbi
in uvajanja pozitivnih sprememb v vaše življenje.
Prednosti te podporne skupine so:
▪️da se srečujete z osebami, ki imajo podobne težave,
▪️od skupine dobite podporo in spodbudo, ki jo potrebujete,
▪️pridobite uvid, da v težavah niste sami,
▪️skupina vas motivira in vam pomaga pri iskanju novih načinov za reševanje vaših težav in
▪️skupina je vodena s strani izkušenih terapevtk.
Vljudno vabljeni na skupinsko terapijo, ki odpira vrata za nove člane.
Odvijala se bo od marca do junija 2024. Srečanja bodo vsak drugi četrtek od 17:00-18:30 v Ljubljani.
Prijave sprejemamo do 3. 3. 2024.
Z vami bova:
-
Vida Mlakar,
specializantka transakcijsko analitične psihoterapije, mag. psihosocialne pomoči po kognitivno vedenjski terapiji in mag. prava -
Nina Dolinar,
specializantka transakcijsko analitične psihoterapije, univ. dipl. socialna pedagoginja
Prijava:
SPREMEMBA
je proces
NE DOGODEK
Vsak kdaj pride do točke v življenju, ko se počuti popolnoma na tleh, v stresni in težki situaciji. Kadar niste prepričani, kaj vas ovira pri spremembah, vam lahko terapija pomaga odkriti odgovor. Psihoterapija pripomore k poglobljenemu razreševanju težav, kar omogoča velike in trajnostne spremembe. Je prostor, kjer spoznavate sebe in svoje vzorce delovanja. Iz tega pa sledijo spremembe. In predvsem je varen neobsojajoč prostor, kjer lahko delite kar koli.
DOBRODOŠLI
Prostor zaupnosti, sprejetosti,
sočutja in avtentične uglašenosti.
Ni potrebno, da ostaneš sam s svojo bolečino.
Psihoterapija je zdravljenje s pogovorom. Terapija je proces. Je prostor, kjer se oseba počuti razumljeno in sprejeto.
Moj pristop k terapiji se osredotoča na oživljanje in jačanje povezave s samim seboj in k povečanju zavedanja in prisotnosti. S tem je mogoče odstraniti blokade in ovire. S tem je mogoče odkleniti vire svoje notranje moči, samozavesti in samopodobe. Tu sem za vas, da vas spremljam na poti k izpopolnjenemu življenju in vam pomagam doseči polni potencial.
Nekaj o meni
Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in imam opravljen strokovni izpit iz področja vzgoje in izobraževanja. Ni mi tuje individualno delo kot tudi delo s skupinami. Moje delovne izkušnje segajo na področje dela z mladimi (krizni center, mladinski dom, stanovanjska skupina, nudenje socialno pedagoške pomoči osnovnošolcem) ter odraslimi (delo z osebami z duševnimi motnjami in vodenje skupine za njihove svojce).
Psihoterapijo izvajam v zasebni praksi v Radovljici. Za svojo strokovnost pri delu se redno izobražujem in udeležujem dodatnih usposabljanj. Svoje delo reflektiram s pomočjo rednih supervizij.
REFERENCE
mnenja o mojem delu
O psihoterapiji
Psihoterapija je namenjena vsem starostnim skupinam in na psihoterapijo lahko hodi ena oseba (individualna psihoterapija), par (partnerska psihoterapija), družina (družinska psihoterapija), lahko pa poteka tudi v skupini (skupinska psihoterapija).
V svoji psihoterapevtski praksi delam z mladostniki, odraslimi osebami in starostniki. Izvajam individualno psihoterapijo in skupinsko psihoterapijo.
Kaj je psihoterapija?
Psihoterapija je zdravljenje s pogovorom. Terapija je proces. Je prostor, kjer se oseba počuti razumljeno in sprejeto.
Komu je namenjena?
V svoji psihoterapevtski praksi delam z mladostniki, odraslimi osebami in starostniki. Izvajam individualno psihoterapijo in skupinsko psihoterapijo.
Kaj so koristi psihoterapije?
Skozi psihoterapijo boste spoznavali same sebe in vodi do izboljšanja na vseh življenjskih področjih.
Blog
SOCIALNA FOBIJA
Dolgo časa je bila socialna fobija zapostavljeno področje psihiatrije. Središče zanimanja je postala v zadnjih štiridesetih letih. Socialni strah je del čustvenega izkustva človeka že od najzgodnejše zgodovine. Že Hipokrat in pripadniki njegove šole so opisovali vedenje osebe s socialnim strahom (Marks, 1987, v Erić, 2010). Leta 1621 je socialni strah opisoval tudi Robert Burton v delu Anatomija melanholije. Do začetka 20. stoletja so socialni strah označevali kot značajsko lastnost ljudi (Papp et al. 1988, v Erić, 2010). Pojem socialna fobija je prvič uporabil Pierre Janet (1903, 1909, v Erić, 2010). klasificiral jo je kot stanje strahu v okviru sistematiziranih oblik ali fobij. Prvi psihoanalitik, ki je pisal o socialnem strahu je bil Wilhelm Stekel (1909). Sigmunda Freuda ta tematika ni preveč zanimala. V šestdesetih letih 20. stoletju so angleški psihiatri in psihoanalitiki socialno fobijo vrnili v center zanimanja. Socialna fobija se je v DSM-III-1980 dokončno uveljavila kot fobično stanje strahu (Erić, 2010).
SPECIFIČNE FOBIJE
Prispevek na kratko predstavlja definicijo specifične fobije, kako se kaže, kakšni so kriteriji za specifične fobije ter možne vzroke za razvoj fobij. »Specifična fobija je
LAKOTE
Lakote so naša motivacija za zadovoljitev potreb. Berne opredeljuje v svoji teoriji motivacije tri temeljne lakote: lakoto po dražljaju, lakoto po strukturi in lakoto po prepoznavanju (Berne, 2011; Erskine, 1997; Stewart in Joines, 2015). Vse tri lakote so soodvisne, kar pomeni, da (ne)zadovoljitev ene lakote avtomatično vodi v (ne)zadovoljitev drugih dveh lakot.