Lakote so naša motivacija za zadovoljitev potreb. Berne opredeljuje v svoji teoriji motivacije tri temeljne lakote: lakoto po dražljaju, lakoto po strukturi in lakoto po prepoznavanju (Berne, 2011; Erskine, 1997; Stewart in Joines, 2015). Vse tri lakote so soodvisne, kar pomeni, da (ne)zadovoljitev ene lakote avtomatično vodi v (ne)zadovoljitev drugih dveh lakot.
Lakota po dražljaju je povsem primerljiva z lakoto po hrani in je potreba po fizični in psihični stimulaciji. Otrok za zdrav razvoj potrebuje določeno mero dražljajev in fizično bližino drugih oseb. O tem dokazuje raziskava Spitza (Berne, 2011), kjer so bili novorojenčki senzorno prikrajšani, kar je privedlo do psihičnih sprememb in tudi telesnih težav. Človek potrebuje fizični kontakt, novorojenček je odvisen od fizične bližine z drugim, od dotikov, ljubkovanja. Čustvena in senzorna deprivacija namreč povzroča degenerativne spremembe v možganih (Berne, 2007).
Ko odrastemo, potrebo po fizičnem kontaktu zadovoljujemo tudi s prejetjem drugih potrditev ali stroukov (and. »stroke«), kot so nasmeh, lepa beseda, pozdrav, pogled, ipd. Bernovo (2007) stališče je, da strouk pripada osebi že zato, ker obstaja in zato, kar počne. S tem zadovoljujemo svojo lakoto po prepoznavanju, ki po besedah Erskina (1997) izhaja iz lakote po odnosu.
Strouke razvrščamo po skupinah (Stewart in Joines, 2015):
- Besedni ali nebesedni
- Pozitivni ali negativni
- Pogojni ali brezpogojni
- Notranji ali zunanji
Če ne dobivamo dovolj pozitivnih stroukov, iščemo negativne. Katerikoli strouk je boljši kot nič.
Ni pa samo senzorna deprivacija tista, ki povzroča dezorganizacijo, temveč tudi nekatere motnje v strukturiranju – monotonija, ki privede do dolgočasja. Zato Berne (2011) omenja tretjo lakoto, lakoto po strukturi. Zaradi lakote po strukturi težimo k organiziranosti in predvidljivosti, saj je naš vsakodnevni problem zapolnjevanje časa budnosti oziroma strukturiranje časa, ki ga Berne (prav tam) imenuje programiranje. Lakoto po strukturi zadovoljujemo na šest načinov (Berne, 2007):
- Umik je, ko smo znotraj aktivnosti fizično prisotni, toda psihično odmaknjeni. Na izven ne dajemo znakov, ostali ne vedo, v katerem ego stanju sem.
- Rituali so obredi, kot na primer nedeljska kosila, jutranja kava. Po navadi spadajo v ego stanje Starša in mu sledimo iz prilagojenega otroka. Strouki so šibki, a zelo predvidljivi.
- Klepet ali razvedrila so vse aktivnosti, kjer so transakcije prožno programirane. Namen klepeta je strukturiranje časa in tudi zadovoljevanje potrebe po pozornosti na obojestransko sprejemljiv način.
- Aktivnosti so usmerjene v dosego nekega cilja in po navadi potekajo iz ego stanja Odraslega. Potrditve dobimo šele, ko je aktivnost končana.
- Igre so ponavljajoči se vzorci vedenja in prikrite transakcije, pri katerih se oba udeleženca na koncu ne počutita dobro. Pri igrah nikoli nismo v Ego stanju Odraslega. Dobivamo zelo intenzivne potrditve, ki pa so negativne.
- Intimnost je edini popolnoma izpopolnjujoč odgovor v lakoti po dražljajih, strukturi in odnosu. Pridobivamo zelo intenzivne in pozitivne strouke, delujemo iz Ego stanja Odraslega.
